Grad Kožljak

Sicer je že kar nekaj časa odkar sem obiskal Kožljak in o njemu tudi pisal na Forumu. Pa zakaj nebi še tukaj napisal par besed….

Grad Kožljak z njegovo srednjeveško arhitekturo je eden mnogih gradov v Istri, katerega si je še posebaj vredno ogledati. Kožljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepić-kim poljem, na zahodnem delu Učke. Polje, katero vidite z gradu je bilo do leta 1932 jezero površine 860 hektarov. Leta 1932 je bilo jezero izsušeno in izkopan je bil 4250m dolg kanal za odvodnjavanje., kjer je voda odtekala v Plominski zaliv. Sedaj pa po polju teče reka Raša. Nekaj mesecev po izsušitvi jezera, je bila tam zgrajena prva cesta. Na čepičkem polju se nahajajo ćiribirske vasice. Večina je zapuščenih, ohranile pa so se Nova Vas, Letaj, Grobnik, Čepić, Brdo, Kostrčani, Jesenovik in Šušnjevica.

Ćiribirci (Ćići) so manjša etnična skupina naseljena na območju čepićkega polja. Ćići se prvič pojavijo v Istri proti koncu 14 stoletja, največje naseljevanje pa sledi v 15 in 16 stoletju. Njihovo poreklo je severna dalmacija, od tam so se pa kot pastirji naselili v Istro.

KOŽLJAK – VIRTUALNI IZLET

Posebnih oznak kako priti do gradu ni. Če prihajate iz Umaške strani, potem je dostop najlažji tako, da pred tunelom Učka zavijete desno, proti Labinu. V dolini izberete izvoz za Šušnjevico in se po stari cesti peljete še ca. 7km do vasi Kožljak. Tam zavijete levo v hrib (tabla Zagrad), prečkate železnico, katere prehod NI zavarovan in po slabem kilometru pridete do vasice Zagrad. Tam pustite avto. Našli boste tablo ki označuje pot do gradu. Od avta do gradu pelje slabih 400m kolovoza. Ob poti, na levi strani, stoji lep kamniti zid. Kmalu boste na levi strani opazili stara mestna vrata in obzidje.

Mestna vrata

Obzidje okoli glavnih vrat je lepo ohranjeno. Ko vstopite skozi mestna vrata, je na vaši desni strani še edina ohranjena hiša. Le-ta je služila kot obrambni objekt za mesto. Vse okoli vasi opazimo veliko lepo ohranjenih stopnišč, vodnjak, številne lepe rastline in množico drugih zanimivih detaljev.

Vhod v Kožljak.

 

 

Stopnišče na levi strani gre proti ruševinam hiše, ki je bila verjetno naseljena vse do konca 20. stoletja. Če se ozrete proti vrhu hriba, boste videli ruševine cerkve in obzidje starega gradu.

Vodnjak

Če se povzpnemo po stopnicah, ki so pred glavnimi vrati opazimo na vrhu stopnic na naši desni strani mestni vodnjak.

Pod stopnicami, ki vodijo proti vrhu oz. zgornjemu delu kjer je bil sedež starega fevdalnega gradu opazimo pod njimi ostanke cerkve sv. Hadrijana.  S stopnic, ki vodijo proti vrhu pa se nam odpre pogled na Čepić-ko polje in osrednji del Istre. Kljub temu, da se grad nahaja na višinih skromnih 184mnv, je pogled v dolino vseeno fantastičen.

Notranjust, za mestnim obzidjem

Mestno stopnišče, katero vodi proti cerkvi.

Na žalost se je ohranilo le nekaj ruševin, ostankov nekdanjih obrambnih stolpov vendar je obisk celotnega mesteca pravi užitek za ljubitelje stare arhitekture, zgodovine in lepih razgledov na podeželje osrednje Istre. Več slik si lahko ogledata v FOTOGALERIJI.

KOŽLJAK – ZGODOVINSKI PREGLED

V vsej svoji zgodovini je imel Kožljak več imen. Imenovali so ga Castrum Gosilach in Coslaco v srednjem veku, Wachsenstein so ga imenovali Nemci, Cosliacco pa Italijani. Približno šest stoletij je Kožljak veljal za enega pomembnejših gradov na območju reke Raše.

Govori se, da je bil Kožljak zgrajen v 11 stoletju. Zgradili ga je istrski grof Urlich I Weimar-Orlamunde. Stara rimska cesta, Pula – Tarastica (današnja Rijeka), je potekala skozi ta teritorij, obstajajo pa le predvidevanja, da je bil Kožljak tudi rimska vojaška utrdba.

Prvi zapisi o Kožljaku izhajajo iz leta 1102, pod imenom Castrum Gosilach. Takrat je Urlich II podaril Aquilejskim patriarhom svoja posestva v Istri. Aquilejski patriarhi so dodelili fevd Puljski škofiji. Puljska škofija je Kožljak dodeljevala različnim baronom, kateri so bili pod vplivom Goriške grofije, Aquilejskih patriarhov in vladarjev bližnje pazinske regije.

Prvi poznani gospadar Kožljaka je bil Filippo de Coslaco iz leta 1234, imenovan tudi Filippo Wachsenstein-ski po zpisih iz leta 1244. Skozi stoletja se je v Kožljaku menjala vrsta vladarjev predvsem zaradi kofliktov med goriško grofijo in aquilejskimi patriarhi.

Od leta 1374, po smrti Alberta IV, je spadal Kožljak pazinski Grofiji, katera je istega leta prešla v roke avstrijske družine Habsburg. Kožljak je tako imel različne vladarje in mnoge družine so gospodovale Kožljaku.

Leta 1300 je bil Kožljak v lasti Enrica II iz Gorice, 1325 pa v lasti Ugona IV iz Duina. Leta 1331 sta bila njegova naslednika Filippo II in Volrico of Wachsenstein.

V tistem času so Kožljak imenovali Wachsenstein, njegovi gospodarji pa so uporabljali naziv Wachsenstain-ski.

Istega leta so Benečani poskušali osvojiti grad in zajeti Filippa II in Volrica, katera sta bila obsojen na smrt vendar je jih je armada Aqilejskih patriarhov prehitela in osvojila grad. Nekaj let kasneje, leta 1342, pa dajo Aquilejski patriarhi ponovno Kožljak v feud in sicer naslednikom Ugona Duinskega. Od leta 1363 pa je bil gospodar feuda Filippo Guteneški (Filppo di Guteneck).

Leta 1374 je goriški grof Alberto IV potrdil Filipu Gutenškem lastništvo nad Kožljakom in nekaj drugimi vasicami. Tako je Filip postal novi gospodar Wachsenstein-a in njegovi nasledniki so vladali nad Kožljakom vse do leta 1668.

Leta 1385 zgradi Filippo dobro poznani Pavlinski samostan nedaleč od Kožljaka. Pavlinski samostan je poznan kot takšen, ko sta Filipova naslednika Nicolo’ in Ermanno leta 1395, podarila samostan s cerkvijo Pavlinskemu redu. Gospodar Kožljaka je uporabljal samostan kot pokopališče svojecev.

Po Filipu je Kožljaku gospodaril Ermanno. Leta 1430 pa postane novi gospodar Kožljaka njegov sin, Giovanni Gutenek Wachsenstein-ski kateri poroči Anno Schomberg. Ker otrok nista imela ga po njegovi smrti nasledi sorodnik, Gregorio Moyses.

Leta 1436 na nasledijo trije brati: Martino, Paolo in Giorgio I Moyses. Paulo in Giorgio umreta v vojni s turki in tako postane Martino edini naslednik. Leta 1494 prevzame oblast njegov sin, Giorgio II. Ker Giorgio II nii imel potomcev zapusti leta 1525 Kožljak sestrinim sinovom. Leta 1529 si bratje Castellano, Giorgio Nicolich in Giovanni Barbo razdelijo nekaj vasic, ki so bile v lasti Kožljaka.

Družini Barbo in Nicolich sta ostali na gradu Kožljak. V spodnjem delu je živela družina Nicolich, v zgornjem pa družina Barbo. Leta 1574 bil v kmečkem uporu ubit naslednik Nocolich-ev, Giuseppe Nicolich.

Grb rodbine Barbo Wachenstein

Družina Barbo zapusti Kožljak leta 1620 in se preseli v Belaj. Obe družini, Barbo in Nicolich, sta dodali k njihovim priimkom vzdevek Wachsenstein-ski. Nicolich-evi izumrejo v začetku 17 stoleja, njih pa nadomestijo družini Diotalevi in Calotti, kateri so gospodarili nekaj vasem v bližini Kožljaka.

Večino imetja Kožljaka si je na koncu lastil Castellano Barbo Wachsenstein-ski. Imel je tri sinove: Bernardino, Giorgio in Francesco. Bernardino je gospodaril Paz-u, Giorgio je gospodaril Belaj-u, medtem, ko je Francesco ostal na gradu Kožljak z družino Calotti vse do leta 1630.

Giorgio se je odselil iz Istre, Francesco pa ni imel naslednikov. Tako je večji del Kožljakove lastnine podedoval Barnardinov naslednik. Leta 1668, Francesco Carlo Barbo proda Wachsenstein-sko imetje princu Auersperg, kateri je imel takrat v lasti Pazinsko provinco. S tem je grad Kožljak izgubil vso svojo pomembnost. Med leti 1400 in 1567 je bil še zadnjič obnovljen, po vojni med Austroogrskoin Benečani v začetku 17 stoletja pa izgubi ves svoj strateški pomen. Nekaj desetletij za tem se upravljanje Wachsenstein-a preseli v prelepi Belaj.

PREVEDEL IN PRIREDIL: Tomičko
VIR: SMRIKVE.COM
This entry was posted in Pohodništvo and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

One Response to Grad Kožljak

  1. Tomi says:

    Bil že kar nekaj časa od tega, je pa sigurno vredno ogleda. Takšnih “zapisov” imam še kar nekaj doma v “arhivu” samo čas za objavo je treba najti…

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


four − 1 =