Jama in akumulator

Kaj imata skupnega jama in akumulator?

Vse se je začelo, ko sem to nedeljo, 5-8-12  na blogu, Carso segreto zasledil, da so maja  odprli jamo “Le torri di Slivia” oz. kot ji domačini pravijo Pejca v Lascu za javnost. Takoj je padla odločitev,  da se zapeljem do Sistiane ter si v bližini ogledam to jamo. Po izstopu iz avtoceste je bil dostop do izhodišča presenetljivo dobro označen in brez problemov sem našel kmečki turizem z istim imenom kot ga nosi jama. Tam je tudi izhodišče do jame .

V času mojega prihoda je ravno potekal ogled jame, tako, da je bilo potrebno počakati dobre pol ure, da je prišel avtobus s skupino obiskovalcev jame.

No,…pravzaprav ni avtobus ampak je traktor s prikolico. Prikolica pa je posebaj izdelana za prevoz potnikov. Kasneje sem izvedel da je taka prikolica, za 20 oseb, nehumano draga…tam okoli 30.000€

Za ogled jame se nas je zbralo dva angleža, šest nemcev, štiri italijani in moja malenkost. Pa nas že na vhodu v jamo razdelijo na angleško in italijansko govorečo skupino.  Corrado, naš vodič kateri je med drugim tudi lastnik posesti nam že na vhodu pove nekaj besed o zgodovini jame, nastanku Krasa medtem, ko se je prva skupina že spustila v jamo.

Deset minut za prvo skupino pričnemo z ogledom. Med drugim dobimo tudi čelado s svetilko. Samo za varnost. Vhod v jamo je umetno narejen, saj je naravni vhod oz. brezno oblike lijaka in je dostop tam zelo težek ali nemogoč za “nedeljske” jamarje.

Po strmih stopnicah se spustimo v jamo. Najprej nam Corrado pokaže kje je naravni vhod. S “terase” se čez globoki prepad vidi sončna svetloba katera pronica skozi vhod.

Dolge notranje stopnice se spuščajo ob naravnem jašku in vodijo v osrčje jame, šestdeset metrov pod zemeljsko površino.  Tu se začuti, da smo v neki novi dimenziji, v prostoru kjer so oblike in barve odvisne od kapljanja vode. Stene in strop jame so posuti s stalaktiti, zavesami, cevčicami in kamnitimi lestenci. S tal pa se dvigajo skupine stalagmitov v obliki stebrov, po katerih je jama dobila svoje Italijansko ime; le Torri di Slivia.

Sicer pa ji domačini pravijo Pejca v Lascu, katera je po raznolikosti kapniških oblik ena lepših jam tržaškem Krasu.

Na nadmorski višini 114m se nahaja naravni vhod v jamo, širok jašek s kamnitim dnom, v katerega se je mogoče spustiti le z jamarsko opremo in ravno skozi ta jašek so se na koncu devetnajstega stoletja v jamo spustili prvi raziskovalci. Pejca v Lascu je bila dobrih štirideset let zaprta za javnost, od maja 2012 pa je ponovno odprta.

Jama je tudi raj za netopirje, zato je v jami veljalo stroga pravila o razsvetljavi in številu obiskovalcev. Med najbolj poznanimi vrstami netopirjev prebivajo v jami veliki podkovnjak z značilnim gobcem v obliki konjske podkve, mali podkovnjak in dolgokrili netopir poznan po zelo majhnih ušesih.

Ogled jame je bil zelo prijeten, poučen predvsem pa je v tej vročini temperatura 9 stopin celzija v jami kar pasala.

Po ogledu se še malo pogovorim s Corradom o možnosti, da bi pripeljal kolesarske in nekolesarske prijatelje na ogled jame in seveda obvezno kosilo po ogledu. Tudi termin po dogovoru je možen glede hrane pa več ali manj kar si zaželimo, seveda paprevladuje domača, lokalna kuhinja.

Tako se poln vtisov ter zadovoljen ker je bilo možno tudi poslikati jamo vrnem do avta.

Pa se počasi približujemo povezavi jama in akumulator……

Avto seveda ne vžge. Pogledam v njegovo drobovje….smrdi po kislini.

OK,….akumulator je crknil. Živega človeka vse toka si mislim in se vrnem do Corrada po pomoč. Ker je imel še en ogled jame, mi na pomoč priskoči njegov sodelavec. Najprej me s traktorjem potegne do hleva. Poizkus vžiga motorja s kabli ne gre skozi…. in predlagam, da pokličem koga od svojih kateri bi mi prinesel nov akumulator.

Corradov sodelavec, žal si imena nisem zapomnil, pa se ponudi, da me zapelje do Komna, kjer bom na črpalki dobil nov akumulator. Pa še ceneje je kot če bi ga vzel v Italiji. In tako se odpeljeva proti Komnu.

V Komnu, na črpalki najdem primeren akumulator. 110€. Dam kartico katere POS terminal ne prebere. Probamo enkrat, probamo dvakrat….ne dela. Skočim do bližnjega bankomata in tudi ta ne prebere kartice. Seveda o pin kodi masterkarda nimam pojma….

Kaj sedaj?! Pa se spomnem, da imam v denarnici še eno kartico, druge banke. Na srečo poznam pin, kartica dela na računu pa je ravno toliko da zberem za akumulator. Plačam in vrneva se do avta. Zamenjam akumulator in avto takoj vžge.

Zaradi vseh zapletov s karticami sem tako praktično brez evra, kar tudi razložimo mojemu prijaznemu rešitelju ampak mu obljubim, da se mu čim prej oddolžim. Kar nerodno mi je bilo….človek mi pomaga, posodi orodje, me vozi naokoli jaz pa mu nisem v stanju niti za stroške bencina povrnit. Pa mi z nasmehom odgovori: “Ne se sekirat, ko se srečava boš plačal kafe…..”

No, vsekakor se bom še vrnil tam in poravnal svoj “dolg”….

 

Skratka jama je vredna ogleda, pa čeprav relativno majhna, osebje pa izredno prijazno.

 

Mislim….to se ne zgodi vsakemu, da se iz Izole pelje do Komna po akumulator in si sproti še jamo ogleda….he he….

Hvala vsem, tako za ogled jame kot za pomoč!!!

Še nekaj fotografij je TUKAJ

 

 

 

Vir:  letak torri di slivia

http://www.catastogrotte.fvg.it

 

 

This entry was posted in Pohodništvo and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

6 Responses to Jama in akumulator

  1. Milan48 says:

    Ker boš kmalu šel povrniti dolg, se javiva mi2, da te peljeva z našim akumulatorjem, ki je zaenkrat še dober. Ti boš pa navigator. Če pa vzamemo še otroke, bo pa še bolj zanimivo.
    Lep pozdrav!
    Milan
    PS: Dober opis si pripravil. Spreminjaš se v rekreativnega pisatelja, v dobrem pomenu besede.

  2. TG says:

    Potrjuješ tisto kar že dolgo drži – vsak, ki se dolgo ukvarja z jamami prej ali slej postane struko za akumulatorje :)))

    p.s.

    Pogrešam fotko traktorja …

  3. TG says:

    Hvala za dopolnitev .. jame sem videl že raznorazne takšen traktor pa še nikoli 🙂
    Žal mi je da ti ne morem kontrirat z enim drugim traktorjem.
    Pred leti (no, desetletji) je iz Mojstrane do Vrat je podjeten kmet vozil planince, le da svojega traktorja ni tako lepo opremil.
    Samo eno gredo je dal po sredini, da nas je 10-12 komadov zategnil do koče :))

  4. Tomi says:

    Vožnja s traktorjem je bila tudi dogodivščina, saj je prikolica zelo široka in prevoz po kolovozu do jame je bil precej “na knap”……

  5. Edi says:

    Poleg tega, da osvežujem znanje matematike 🙂 moram pohvalit tale blog, ki sem ga spoznal danes. Kar začital sem se, ker znaš pisat zelo opisno in humorno in sem se zraven prav zabaval. Vse pohvale in vztrajaj, da bo aktiven.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


− 4 = zero