Mezza maratona dell mt. Carso

Ekomaraton  dveh parkov in Polmaraton Veli hrib
Nedelja, 27. maj, 2012

 

Po pozitivni izkušnji s tekom po kraškem robu se odločim, da se udeležim polmaratona s štartom v Bagnoli pri Dolini. Tek je organiziral Bobo Vittori, spodaj pa citiram Bobov opis teka.

Vir: VJ

(štart 17 maratoncev)

Kaj je to:

EM2P je spontano druženje ljubiteljev velikih tekaških srečanj v gorah.
42 km od te očarljive poti so razvija skoraj izključno po makadamskih   poti, ki se nahajajo v med pokrajino Trsta in Slovenskega Primorja.
Ecomaratona katera se imenuje “Dveh parkov”, saj združuje dva naravna parka in sicer Dolina Glinščice in Slavnika.
začetna točka EM2P je zelo nizka, 60m nad morsko gladino, ki se nahaja v bližini virov Jama v Boljuncu, je z razliko od vrha 1028 m Slavnika, kar se pravi 1000m vzpenjanja in spuščanja.
Za tiste, katere mislijo da bi 42 km EM2P bilo preveč, obstaja možnost, da se udeležijo pol maratone 21 km Veli hrib , in za tiste, ki ljubijo naravo in gorske poti, vendar se ne počutitijo teči, bo lepa panoramska 10Km dolga pot, ki se posvečuje nordijski hoji.
Preprostost EM2P, brez organizacijskih struktur in zato ni invazivna z vidika okolja, katera želi, da bi vsi udeleženci, uživali čudovito ozemlje in naravo skrajno vshodnega Krasa. Vsak udeleženec mora biti samozadosten, ker tek je brez vsake logistične podpore.
Ker ni konkurenčnega vidika v teh treh poteh, se bodo finalne lestvice izvedle z časovnim tempom katerega bodo izmerili udeleženci sami .Le ti bodo pisani v knjigo rekordov.
Na podlagi izkušenj lanskega leta, bodo na nekaterih križiščih smernice, da se zmanjša tveganje zgrešenja ceste in bo vsak udeleženec  opremljen tudi z lokacijskem zemljevidom..


Na voljo sta bila torej dva teka:

1. 42km od Bagnoli do Slavnika in nazaj

2. 21km od Bagnoli čez mt. Carso in nazaj

Seveda se odločim za polmaraton, čeprav me Venčeslav iz Primorskih Novic prepričuje, naj grem na daljšo varianto. 42km je vseeno preveč za mojo pripravljenost.

Najprej štartajo maratonci, uro za njimi pa mi, tekači na 21km trasi. Da nebi bili prelahko, takoj pričnemo s tekom v hrib. Tekli smo po pl. poti med Bagnoli in Crogole, od tam naprej pa po kolovozih in drugih pl. poteh do Socerba. Že po nekaj sto metrih smo v ospredju ostali štirje tekači. Ena izmed njih je bila Daniela da Forno, odlična gorska tekačica (katera me je že nekajkrat prehitela na različnih gorskih tekih). Pod Socerbom ostaneva sama z Danielo. Na parkirišču pri gradu nas pričača prva postojanka, kjer si vzameva vsak svoj bidon z vodo in nadaljujeva po robu ob bivši SLO-IT mejo do Monte Carso.  Razgiban kolovoz naju pelje mimo vzletišča za padalce vse do Monte Carso, kjer zavijeva levo, po pl. poti katera se kmalu priključi na kolovoz, keteri pelje vse do Petrinj.

V Petrinjah, ponovno napolnim bidon. Počasi čutim prve znake utrujenosti, tako da pričnem zaostajat za Danielo. Ampak gre….Nekaj časa se teče ob cesti,  kasneje pa se se zavije levo na makadam kateri pelje proti Ocizli. Vzpon do Ocizle je po soncu kar naporen, vendar na srečo kratek tako, da si v Ocizli sam pri sebi rečem: “Tako,…ta huje je za mano”.

Zanimivo! V Ocizli, klju temu, da naju z Danielo ni nihče prehitel, dohitim tri tekače. Ali so se izgubili ali so krajšali. Priznam, da me je to kar malo razjezilo, pa kljub “netekmovalni” naravi teka. Pred mano je najlepši del teka. Tigrova pot. Malo jeza, malo adrenalin naredita svoje in kajkmalu putim tiste tri tekače daleč zadaj. Do Beke je tek prijeten, skozi gozd, čez mostičke, mimo opuščenega mlina, izvira vode,….predvsem pa v hladu.

V Beki, zavijem levo, na pot prijateljstva. Daniela je kakšnih 200-300m pred mano. Počasi se pričnem spuščat v Botač (dolina Glinščice). Vmes nardim še “Tomijev” elemnt oz. nekontroliran padec v lokalno blato. Na srečo razen nekaj prask, brez posledic.

Zanimivo drugič. V Botaču me dohiti Daniela??!! Pa pravi:  “mi son persa, e go fato un kilometro in piu'”, me ponovno prehiti in po sprehajalni poti, po dolini Glinščice nadaljuje proti cilju.

Zadnja dva kilometra se mi vlečeta in vlečeta…..vendar mi uspe priti do cilja.

Priznam, da je bilo naporno. Prvič, da sem na vseh okrepčevalnicah dodočil vodo in še dobro da sem. Daniela je prišla v cilj dobri dve minuti pred mano, s tem, da se je vmes še izgubila.

Tako sem na koncu nabral 22,7km in ca. 800višinskih metrov v 2:05:21h.

Žal se zaradi drugih obveznosti, nisem udeležil podelitve in skupnega kosila, za kar mi je kar malo žal.

Za konec pa lahko organizatorju čestitam za odlično, izvrstno izbiro poti.

Bruno Vittori – Bobo, hvala za odličen, razgleden in razgiban tek. Upam, da se mi tudi naslednje leto uspe udeležiti teka.

Moj Garmin je zabeleži traso tako:

Višinski profil:

Prvi maratonec, je za pot od Bagnoli do Slavnika in nazaj, v cilj pritekel v ca. 3:40min. He he v cilj je pritekel nasmejan in spočit…..

Članek iz primorskin novic: KLIK

This entry was posted in Tek and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


5 − = zero