Parenzana – ultramaraton 1. April 2012

Organizirati takšen event kot je bil 1. Parenzana ultramaraton 2012 ni mačji kašelj. Sploh v trenutkih krize, takrat, ko občine in sponzorji nimajo posluha za takšne projekte, takrat ko se mora organizator sam znajti kakor ve in zna. Obrne se na le na svoje znanje, voljo,  prijatelje, znance,…… in v  primeru 1. ultramaratona Parenzana je organizacija več kot odlično uspela.

Predrag Živkovič iz Maraton klub Umag je že nekaj časa razmišljal o tem projektu, vendar je zaradi slabe podpore občin, sponzorjev….ob trasi bivše železnice bil primoran počakati do letošnjega 1. aprila.

No,….saj ne, da je bilo letos dosti boljše oz. kvečjemu celo slabše se je pa Predrag odločil, da gre na vse ali nič. In tako je večinoma le s pomočjo prijateljev in znancev organiziral verjetno njegov najboljši projekt doslej: ultramaraton vzporedno z rekreacijsko MTB vožnjo po trasi nekdanje železnice Trst – Poreč vendar tokrat s ciljem v Vižinadi.

Na pomoč so mu priskočli domačini, ki živijo v bližini nekdanje železnice kateri so skrbeli za postaje z okrepčilom na poti. Le-teh pa je bilo vsaj 20 na celotni trasi. Tako so bili tekači preskrbljeni z vodo ali drugimi napitki, s sadjem pa tudi kaj sladkega se je našlo. Na poti pa so bile tudi posebne postojanke z okrepčili tudi za kolesarje, tako, da so bili tekači popolnoma neodvisni. Tudi kolesarska sekcija OPD Koper je pomagala pri vodenju, mi (SLO-ISTRA MTB FORUM) pa smo le občasno spremljali tekače, predvsem pa skrbeli za polnjenje spominskih kartic s fotografijami iz ultramaratona. Le-te pa najdete   TUKAJ

Štart ultramaratona je bil v Trstu, pred bivšo železniško postajo. Predrag se je tako potrudil da je od 4. ure zjutraj bil tudi odprt železniški muzej, katerega so si tekmovalci lahko ogledali vse do 5.05 ure, ko se je ultramaraton tudi začel.

Zakaj ob 05.05 zjutraj? Enako kot pred 110 leti, ko je prvi vlak odpeljal iz Trsta ob 05.05 smo tudi kolesarji in tekači pričeli z našo vožnjo ali tekom po trasi železnice ob isti uri.

Na štartu se  je zbralo ca. 20 tekačev in 50 kolesarjev. Tekači so prišli večinoma iz Slovenije, domačinov pa je bilo le nekaj. Nasprotno pa lahko rečem za kolesarje so večinoma vsi prihajali iz slovensko ali hrvaško govorečega dela Istre.

Do slovensko-italijanske meje smo vozili in tekli skupaj saj se je šele v bližini “meje”  pričenjalo počasi daniti in bilo je varneje biti v skupini. Tako je “prvi del” ultramaraton minil relativno hitro in brez večjih problemov. No,…tu pa tam je manjkala kakšna dodatna signalizacija ampak smo se vseeno znašli in vse je potekalo po planu.

Domačin, Kaltak, je bil med tekači ves čas v ospredju in tudi med drugimi tekači je vladala sproščenost in dobra volja, kljub malce neprijetni in hladni Burji.

Do hrvaške meje smo nadaljevali več ali manj v skupini, občasno se ustavili in počakali, takči pa so bili tako in tako dovolj hitri, da so nas hitro ujeli z razliko, da oni niso imeli postankov vmes.

Šele ob prestopu meje s hrvaško pa se je pričel “ta lepši” del Parenzane. Lepa, razgledna, razgibana predvsem pa “terenska” trasa nas je peljala okoli Savudrije v Buje. Nadaljevali smo pod Tribanom da Grožnjana, se spustili v Livade (kjer se nahaja tudi muzej Parenzana), prečkali Mirno ter se počasi vzpenjali proti Motovunu kjer nas je čakalo še ca. 10km do cilja, Vižinade.

Večina članov našega, SLO-ISTRA MTB FORUM-a, smo se držali bolj zadaj, spremljali tekače in tudi veliko fotodokumentirali. Vrstni red vodilnih tekačev se praktično celo pot ni veliko spremijal in tako smo večinoma lako fotografirali le prve 3-4 tekače, med katerimi je bil (ja moram omenit) tudi domačin Kaltak, kateri je bil tudi najstarejši med tekači. Ostali so bili vsaj za dve desetletji mlajši.

Zadnji del, od Motovuna do Vižinade je bil tudi najtežji, saj se je pot ves čas počasi dvigala in utrujenost med tekači in kolesarji se je pričenjala kazati. Vendar sta trma in dobra volja pri večini prevladovali in tako je bila večina kolesarjev na cilju nekaj čez 14 uro. Tekači, vsaj ta boljši, pa niso veliko zaostajali. Zadnji tekači pa so prišli v cilj okoli 18ure.

Vsem tekačem pra gre ena velika pohvala za vztrajnost, pogum in seveda odlično pripravljenost. Kapo dol! Po vsej urah teka pa na cilju sploh niso delovali kdove kako utrujeni ali izčrpani.

Sledil je še “pašta party” okoli 15h pa se je pričela podelitev. Namesto klasičnih pokalov, pa je organizator podelil kar železniški tir, kar se mi je zdelo nadvse domiselno in več kot primerno trenutku.

Zmagal je Lojze Primožič s časom 8:55:13, za njim je v cilj prišel 55-letni Izolan Asim Kaltak, ki je 109 kilometrov pretekel v nekaj več kot devetih urah in osvojil absolutno drugo mesto, tretji pa je v cilj prišel Boštjan Urankar, kateri je pa tudi odličen ultramaratonec.

Mi, SLO-ISTRA MTB FORUM, pa smo  v bližnjem kmečkem turizmu ob dobri papici in pupci uspešno  zaključili dan.

 

Predragu pa gre ena velika zahvala in pohvala za ved trud in organizacijo tega projekta.

BRAVO PREDRAG in hvala vsej njegovi ekipi!

 

Vidimo se na Parenzana 2013!!!

FOTO: Tomičko

FOTO: David

ENDOMONDO: povezava na traso

 

In kot je David rekel….. 110 km za 110 let

This entry was posted in MTB, Tek and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


one × = 5