Pastir

Pastir v dolini Mirne

Pastir

Vračal sem se iz Vrsarja, kjer sem imel nekaj opravkov. Da nebi bilo vse tako enostavno, sem si omislil “bližnico”. Najprej sem se tako odpeljal v Sv. Lovreč ga malo poslikal in nadaljeval do Motovuna. Tudi Motovun poslikam, po dolgem in počez.

Ko sem se vračal proti avtu naletim na, sicer zaprto, trgovinico z vsemi mogočimi stvarmi s tartufi. Ogledujem si hlevce ovčjega in kravjega sira s tartufi, ko me iz zgornjega nadstropja praša gospa če kaj rabim. “Zanima me cena teh sirov s tartufi”, ji pravim, ko zaslišim moški glas, pravtako iz zornjega nadstropja, ki pravi:”…pa ne preko okno….pojdi dol”. In tako pride gospa v trgovino in sledi prava mala degustacija sirov, olja, tartufate,…..

Seveda ne morem, da nebi nekaj kupil in tako odnesem s sabo dva hlebca sira, olje in tartufato z belim tartufom.

Iz Motovuna se spustim v dolino Mirne se peljem do Ponteportona in nadaljujem ob Mirni proti Novemgradu.  Ob reki zagledam pastirja. Dolg plašč, palica, sivi lasje, okoli njega pa nekaj sto ovac. “To moram fotografirat”, si rečem. Po dobrem kilometru najdem mesto kjer se lahko parkiram,…prečkam cesto in nadaljujem peš, nazaj proti pastirju.  Tako prehodim tisti kilometer, med potjo pa razmišljam kako bi ga prašal, če ga lahko fotografiram.

Na srečo me pastir prehiti in vpraša koliko je ura. Debata hitro steče…..Hitro izvem, da ima približno 600 ovac. Zanimivo je to, da jih praktično pozna vse. “Ta je šarplaninka, ta je avtohtona iz Istre, ta je mešanka, to je ugriznila kača in je dobila štiri injekcije, da je preživela,…..ta je bila polomljena…..in tako naprej.

Tudi psa je imel….. “ta je pametnejši od mene”, je rekel in se nasmejal. Pes pa je razumel do potankosti katere ovce mora kam gnati…..

Ko ga vprašam če ga lahko fotografiram, brez problemov pristane in tudi izpolni vse moje želje: postavi se tam, obrni se sem, naj te ovce obkolijo,…..

Pastir v dolini Mirne

Pastir

Ko končam s fotografiranjem me vpraša če bom kaj razvijal in če mu lahko prinesem kako fotografijo, da jo pošlje hčerki.  Obljubim mu, da jih ob priliki dobi in počasi se razideva.

Po dveh tednih ga srečam. Seveda se me je takoj spomnil, ko sem mu pa iz prtljažnika potegnil obljubljene slike je bil presrečen.

Ni mi žal, da sem prehodil vso pot nazaj do pastirja, ker se je izkazal kot zelo zanimiva oseba.

This entry was posted in Fotografija. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


eight − = 2