Tigrovska spominska pot in beško-ocizeljski jamski sistem

Včasih je lahko suša tudi koristna sem med potjo proti Ocizli razmišljal v avtu. Zato sem se tudi v tem sušnem obdobju odpravil na krajši izlet z namenom obisakati nekaj jam iz beško ocizeljskega jamskega sistema.

“Večje količine vode v jamah s to sušo sigurno nebo”, sem pomislil…….

Štartal sem pod Ocizlo.


Pred mostom zavijem desno ter nadaljujem po kolovozu še kakih 200m kjer naletim na tablo, katera opozarja na Kaverne za katere je treba zaviti desno, v pobočje Brgoda. Kaverne sem tokrat izpustil, omenim pa naj, da je ca. 30m nad kolovozom kar 18 kavern katere povezuje stara vojaška pot, izkopali pa naj bi jih poljski in češki vojaki med 1. svetovno vojno kateri so takrat bili nastanjeni v Ocizli. Pri zadnji, 18. kaverni se pot spusti nazaj na kolovoz.

Tu sem zavil levo, prečkal strugo potoka ter se pričel dvigovati proti Ocizli. Ves čas sem hodil v senci in prijetnem hladu med hrasti, javori in celo belimi gabri. Sčasoma se teren malo izravna in pridem  na »karbonico«, kjer so med vojno Furlani žgali oglje. Območju se reče Cumpet in v  bližini je na levi tudi istoimeski slap. 

Voda (kadar je) se cedi  čez s sigo zalite peščenjakove plošče.

Dvignem se nad slap in na mestu kjer prečim potok so včasih domačinke prale perilo. Nekoliko višje se nahaja manjše zajetje vode iz leta 1958. Kmalu se gozd konča, jaz pa po jasi nadaljujem v levo proti prvim hišam Ocizle.

Najprej opazim na desni velb, pod katerim izvira Krmonov studenec. Na žalost pa je zadnjih nekaj let skupaj z vinogradom nad njim zagrajen z mrežnato ograjo. Stopim v vas in nadaljujem do Kamunske hiše nad njo pa nadaljujem v smeri proti cerkvi Marije Magdalene. Pri tabli “Tigrovska pot Ocizla” zavijem desno na kolovoz ter se kmalu začnem strmo spuščati v Luzo, vse do struge potoka kateri nosi isto ime.

Tam je tudi izvir. Voda je vedno hladna, dobra in povrh vsega nas vedno pričaka (isti) krigl v katerega si lahko natočimo vodo. Tu se ponovno pričnem vzpenjat po pobočju Preserja ter se kmalu zatem spustim v dolino. Kraju domačini pravijo območje Pr Malna. Nižje so tudi ostanki mlina, kateri je vodo dobival iz struge Korošce. Domačini pravijo, da je mlin obratoval nekje do začetka druge sv. vojne oz. do leta 1940 ko sta granati poškodovali mlinščico in mlin.


Tukaj zgleda okolica kot pravi pragozd in človek težko pomisli, da se le nekaj 100m stran nahajata vasici Ocizla in Beka.

Ustavi me pogled na tablo kjer piše Hrast. Hrast kot hrast bi si rekel vendar me njegova čudna oblika ustavi in naredim nekaj posnetkov.


Skozi gozd nadaljujem do polja, kjer se ponovno vzpnem vendar tudi hitro spustim do slapa V Žlebini. Sevada je bil suh. Nad slapom zavijem levo, kjer se pot nekoliko razširi ter nadaljujem v smeri Beke. Le nekaj metrov pod Beko se pot priključi na makadamsko cesto katera povezuje Beko in Socerb. Tu zavijem levo ter se po klancu spustim vse do Lipe pri Mazarju. Sicer ni ena tistih ogromnih lip z 8 meterskim obsegom, se pa največja na tem področju. Kraju drugače pravijo Na Mazariji.

Zavijem levo in zapustim makadamsko cesto. Tukaj se prične moj težko pričakovani beško-ocizeljski jamski sistem. Misli o jamah zmoti nekaj metuljev kateri ponosno pozirajo in zaslužijo si en “foto session”.


Tako me pot najprej vodi mimo jame S-3 in Jurjeve jame. Brez jamarske opreme razen luknje v tleh ni veliko videti oba »vhoda« v jamo pa sta označena s tablo.

Naslednje jame pa so bile razlog mojega izleta. Tako se najprej spustim pod naravni most, kjer je tudi vhod v Miškotovo jamo. Pod mostom se nahaja vhod v jamo, obkroža ga pa nekaj naravnih oken. Sprva je jama široka, po nekaj metrih pa se zoža v relativno ozek »hodnik«. Nedeljski jamarji pa lahko jamo raziskujejo le še nekaj metrov, potem pa jama izgine v globine. Brez primerne opreme in znanja pa se tu lahko le obrnemo nazaj. Kasneje me pot pelje čez naravni most kjer si je z vrha možno ogledati vhod v jamo in naravna okna.


Sledi Maletova jama, katera je ena redkih po kateri teče slap čez vhod. Tokrat sem o slapu lahko le sanjal. In že sem pri Blaževem spodmolu, vhodu v Ocizeljsko jamo. Do njega se strmo spustim in vstopim v jamo. Po nekaj metrih pridem do nizkega in ozkega prehoda trikotne oblike. Prostora je ravno za človeka in ne prevelik nahrbtrnik. Tako je moj nahrbtnik drsal po zgornjem delu prehoda. Tu opzim kar nekaj »prebivalcev« jame….Pajke, skorajda prozorne kobilice, komarje, netopirje in kasneje v čisti in hladni vodi neke vrste črvov ali pijavk?! Tako se počasi prebijem do ožine. Slab meter siroka in približno dva metra globoka ožina je pod mano, le ta pa vodi na odprto, v okrogle oblike brezno. Iz nahrbtinka vzamem vrv, ter se spustim v ožino. Vode je malo, prehod pa je relativno enostaven, kljub mokrim nogam. Izstopim iz jame, okoli mene sama skala, 30m višje pa vse okoli mene rastejo drevesa. Izhoda ni, razen po isti poti. Od tu lahko ponovno vstopim v jamo in nadaljujem ali pa se po isti poti vrnem. Odločim se za slednje.


Pred tem pa naredim nekaj posnetkov. Ker je sonce visoko, brez oblaka na nebu, je slikanje malce težavno in rezultati niso po pričakovanjih….ja sedaj bi rad sušo, da je možen prehod skozi jamo, pa oblake nad breznom, takšne temno sive barve po možnosti kumulonimbuse…..ampak na to kombinacijo bom še čakal….in čakal……in čakal…..


Po poti nazaj naredim še nekaj posnetkov in že sem pri izhodu iz jame. Iz prijetnih 9 stopinj se vrnem nazaj na poletnih >30 stopinj. Od tu nadaljujem po pešpoti mimo »brezna«, katero je tudi označeno. Bližam se izhodišču svojega izleta.

Za konec si pustim še zanimiv prehod skozi brinov gozdiček, nadajujem mimo polja in počasi se moj 7km izlet konča. Skupaj s slikanjem, ogledom vseh lokalnih znamenitosti vključno z jamami sem porabil 6 zelo turističnih ur, od katerega sem več kot uro prebil v jamah.

vir: geopedia e-kataster jam

vir: geopedia e-kataster jam

Tigrovska pot. Vir: ŠKTD »Zveza« Ocizla
Trasa je enaka moji le da se pot prične v vasi Ocizla


 Skratka izlet katerega priporočam vsakomur.

This entry was posted in Pohodništvo and tagged , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , . Bookmark the permalink.

2 Responses to Tigrovska spominska pot in beško-ocizeljski jamski sistem

  1. Edi says:

    Izredno lepo! Lahko bi šli spet kdaj s kolesi, mogoče septembra, ko ta vročina malo popusti.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Please type the characters of this captcha image in the input box

Please type the characters of this captcha image in the input box


× two = 8